Kot sem že navedla, na Tajvanu delavcu ni lahko pridobiti odpravnine (資遣費).
Zlasti če delavec odide po lastni volji (自請離職),
odpravnine (資遣費) ni mogoče prejeti (18. člen zakona o temeljnih delovnih standardih),
kar se razlikuje od ureditve v nekaterih pravnih redih, na primer v Koreji.
Obstajajo pa izjemni primeri.
V naslednjih posebnih okoliščinah mora delodajalec delavcu izplačati odpravnino, tudi če delavec odide po lastni volji (14. člen zakona o temeljnih delovnih standardih, ki smiselno uporablja 17. člen; 勞動基準法第14條):
- Kadar delodajalec ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (勞動契約) poda lažno izjavo volje (虛偽意思表示), tako da se delavec zmoti in obstaja tveganje škode
(na primer kadar delodajalec delavcu reče, da ga bo po sprejemu poslal v tujo podružnico, ki v resnici ne obstaja)
-
Kadar delodajalec, družinski član delodajalca ali zastopnik delodajalca (代理人) uporabi nasilje ali hudo užali delavca (重大侮辱)
-
Kadar delo, določeno v pogodbi, lahko škoduje zdravju delavca, je bila od delodajalca zahtevana izboljšava, do nje pa ni prišlo
-
Kadar delodajalec, njegov zastopnik ali drug delavec zboli za zakonsko nalezljivo boleznijo (法定傳染病), obstaja tveganje okužbe delavcev, ki delajo skupaj, in gre za hudo nevarnost za zdravje delavca
-
Kadar delodajalec ne izplačuje plačila za delo (工作報酬) po pogodbi o zaposlitvi ali ne zagotavlja dovolj dela delavcu, katerega plačilo za delo se računa po kosu (按件計酬)
-
Kadar delodajalec krši pogodbo o zaposlitvi ali delovno pravo, tako da obstaja tveganje posega v pravice in interese delavca
Najpogostejši primer je, da delodajalec
ne izplača plače (工資) pravočasno,
ne izplača dodatka za nadure (加班費)
ali delavca ne vpiše v delovno zavarovanje (勞保) ali zdravstveno zavarovanje (健保).
V takih primerih, tudi če delavec pogodbo o zaposlitvi konča na običajen način, mu mora delodajalec izplačati odpravnino.
Zakon o temeljnih delovnih standardih (勞動基準法) pa določa, da
mora delavec, če želi končati pogodbo o zaposlitvi na podlagi zgornje 1. ali 6. točke (na primer da bi pogodbo končal zaradi nevključitve v zavarovanje),
pogodbo o zaposlitvi končati v roku 30 dni od dneva, ko je za to okoliščino izvedel,
ali, pri 6. točki, v roku 30 dni od dneva, ko je izvedel za posledico škode.
Delavec mora zato rok skrbno spremljati.
Z drugimi besedami,
tajvansko pravo glede na to, ali je krivda na strani podjetja
ali na strani delavca,
podjetju priznava pravico, da odpravnine ne izplača, delavcu pa pravico, da jo zahteva.
Včasih, kadar leži krivda na obeh straneh delovnega razmerja,
če izbruhne spor,
odvisno od tega, kdo prvi konča pogodbo z zadostnim razlogom,
stranka, ki pogodbo prva konča z zadostnim razlogom, lahko odpravnine ne izplača ali pa jo zahteva.
Zato je v delovnih sporih (勞資糾紛) na Tajvanu
»čas« zelo pomemben.
V večini primerov je bolje zavarovana stranka, ki se pripravi vnaprej.
Glejte tudi:
